Jeziki si največ besed in besednih zvez sposodijo iz tistih jezikov, s katerimi si tako ali drugače v določenem obdobju delijo prostor. Tako je slovenščina prevzela veliko besed od bližnjih slovanskih bratskih jezikov – hrvaščine in srbščine. Ločnica med hrvatizmi in srbizmi je pogosto zabrisana, tudi zato, ker sta jezika v nekdanji skupni državi trdno sobivala kot srbohrvaščina.
Izhajamo iz istih korenin
A vse besede, ki so podobne ali enake v slovenščini in hrvaščini ali srbščini, niso nujno prevzete iz katerega od teh jezikov, temveč so lahko nastale iz skupnega slovanskega vira.
Takšna je npr. beseda blato, ki jo najdemo v hrvaščini in srbščini, pa tudi v češčini, enako je zvenela tudi v stari cerkveni slovanščini, razvila pa se je iz indoevropskega prajezika. Skupne korenine torej!
Na jezikovno sorodnost se lahko spomnimo tudi ob žvrgolenju ptic – v hrvaščini in srbščini lahko slišimo ptice žvrgoljiti, obe besedi, žvrgoleti in žvrgoljiti, pa izhajata iz praslovanščine.
Prevzete besede iz hrvaščine in/ali srbščine
Nekatere druge besede so se v našem jeziku tako ustalile, da jih ne čutimo več kot slovenščini tuje, ampak so se popolnoma udomačile v slovenskem knjižnem jeziku. To so prevzete besede.
V spodnjem besedilu jih je veliko, več kot deset! Jih najdete?*
Na naše južne brate lahko pomislite, ko greste v galerijo, ki leži nasproti uprave, stopite v dvorano, si ogledate slike z lubenicami, jabolki in lovorjem, ter poiščete razlike med njimi. Prava zagonetka, si rečete, ko stopite na pločnik, saj nimate pojma, kaj ste gledali. Morda pa župnik razume to umetnost, pomislite, in se odpravite v cerkev. V njej ni nikogar, zato se raje obrnete in greste v prestolnico, katere simbol je zmaj. Tam brez pomisleka plačate vstopnino na blagajni za prireditev, na kateri bodo nastopili konji.
Prevzete besede iz drugih jezikov prek hrvaščine in srbščine
To sicer niso hrvatizmi ali srbizmi, je pa zanimivo, kako so se na poti do slovenščine besede ustavile v hrvaščini in/ali srbščini. Prek hrvaščine in srbščine so v slovenščino pripotovale besede iz:
- turščine: baker, koruza, bedak
- madžarščine: bograč, čipka, soba
- ruščine: podanik, pestič
Tekom pisanja bo brez obzira na jezik besedilo sledeče …
Čeprav vam bo župnik odpustil, če v njegovo blagajno ne boste nič prispevali, pa vam lektorji gotovo ne bodo dopustili hrvatizmov, za katere imamo v slovenščini čisto svoje ustreznice. Na nekatere najpogostejše smo vas že opozorili, tu dodajamo še nekatere druge:
- brez obzira na – ne glede na
- košarkaš, harmonikaš – košarkar, harmonikar
- v višini – v vrednosti
- potom – prek
- povratek – vrnitev
- sledeče – naslednje
- tekom – v času
- v kolikor – če
- v smeri – proti
- za razliko od – v nasprotju
Vidite, kako lepo je mogoče povedati brez nepotrebnih hrvatizmov?
* Rešitev (ležeče zapisane besede so hrvatizmi oz. srbizmi):
Na naše južne brate lahko pomislite, ko greste v galerijo, ki leži nasproti uprave, stopite v dvorano, si ogledate slike z lubenicami, jabolki in lovorjem, ter poiščete razlike med njimi. Prava zagonetka, si rečete, ko stopite na pločnik, saj nimate pojma, kaj ste gledali. Morda pa župnik razume to umetnost, pomislite, in se odpravite v cerkev. V njej ni nikogar, zato se raje obrnete in greste raje v prestolnico, katere simbol je zmaj. Tam brez pomisleka plačate vstopnino na blagajni za prireditev, na kateri bodo nastopili konji.
Vas zanima kdaj tujko uporabiti in kdaj raje ne? Odgovor se skriva na naslednji povezavi.
Želite preveriti, kako dobro poznate sposojenke? Kliknite povezavo in hitro preverite svoje znanje.