Brezplačen

Hitri izračun cene

x

Gori na gori hiša gori
3
62
Zanimivosti / 09. Avgust 2019

Gori na gori hiša gori

 

Večina bralcev najbrž ne bo imela težav z razumevanjem naslova današnjega prispevka (če bodo pogledali njegovo sliko ali ne).

Čeprav se v stavku kar trikrat ponovi beseda gori, je jasno, da na vrhu gore gori hiša. Takšnim besedam, ki se izgovarjajo ali črkujejo enako, pravimo homonimi ali enakozvočnice.

No, malce več težav bi imel z razumevanjem kdo, ki ni materni govorec slovenskega jezika, ali kdo, ki ga šele obvladuje, npr. otroci. Najbolj odločilen dejavnik pri razumevanju pomena takšnih povedi pa je ... Preverite spodaj. wink

 

Enakozvočnice imajo celo svoj slovar

Pomen takšnih besed je navadno (tako kot v našem primeru) mogoče razbrati šele iz konteksta. In čeprav se morda na prvi pogled zdi, da enakozvočnic ni prav veliko, jih je v slovenščini toliko, da so zbrane celo v posebnem slovarju.

 

Zabavni primeri enakozvočnic

Najbolj zabavni so gotovo primeri, v katerih pomen posameznih besed zaradi pomanjkanja ali pomanjkljivega konteksta ni jasen oziroma ostaja dvoumen.

Stavek:

  • Glej baziliko!

ima lahko dva povsem različna pomena, saj je bazilika dišavnica oziroma začimba in cerkvena stavba.

  • Če nekomu rečemo, da je moder, želimo povedati, da je pameten (ne pa modre barve).

V navedenih primerih gre za besede, ki so hkrati enakoglasnice (se enako izgovarjajo) in enakopisnice (se enako pišejo). Pri prvem primeru je pomen precej dvoumen, pri drugem bi pa zaradi pogoste rabe že prišlo precej redkeje do zmešnjave.

V drugo skupino sodijo besede, ki se enako izgovorijo, a različno zapišejo. Med enakoglasnice sodijo besede, ki se končajo na b, d ali g, ki jih izgovarjamo kot p, t in k. Takšen primer sta para:

  • rob – rop in
  • trg – trk.

Poznamo pa tudi besede, ki se sicer enako zapišejo, a različno izgovorijo. Pravimo jim tudi heteronimi:

  • klop (kot 1. zajedavec in kot 2. priprava za sedenje),
  • celo (kot 1. beseda, ki stopnjuje povedano, in kot 2. cel),
  • gol (kot 1. zadetek pri športu in kot 2. nag).

 

Naglas, naš rešitelj

V izogib zmedi in nerazumevanju si v slovenščini lahko pomagamo z naglasi. Naslednji stavek ima lahko dva povsem različna pomena:

  • Peter je pojedel celo pico.

Če označimo naglašenost zlogov, je pomen jasen.

  • Peter je pojedel célo pico. (v celoti)
  • Peter je pojedel celó pico. (še, tudi)

Morda še nekoliko bolj zabaven je stavek:

  • Dvigalo se je dvigalo.

Z naglasi ga lahko zapišemo na dva načina:

  • Dvigálo se je dvígalo.
  • Dvígalo se je dvigálo.

 

Izziv za vas

Prepričani smo, da poznate še kakšen podoben primer, in veseli bomo, če ga boste zapisali v komentar. Prav tako so dobrodošli primeri, podobni našemu naslovu, se pravi stavki, v katerih enaka beseda nastopa v različnih vlogah. Nekaj zamisli, da vam bo lažje:

  • Prst je vtaknil v prst.
  • List je odtisnil na list.
  • Vile ne sodijo v vile.
  • Veter veje in premika veje.

Podobni članki

07. Julij 2017
Zanimivosti
1 MIN
25
pogled
V današnjem prispevku se bomo dotaknili besedil slovenskih popevk, oglasov in reklamnih sloganov, v katerih kar mrgoli takšnih in...
03. Junij 2016
So tudi pri vas včeraj deževali mačke in psi?
Prevajanje
3 MIN
29
pogled
Frazemi so v osnovi besedne zveze, zanje pa je značilno, da njihovega pomena ni mogoče (ali pa ga je mogoče samo delno) razbrati i...