Sposojenke – kako dobro jih poznate?

Nekdaj univerzalni jezik, t. i. kraljica oziroma mati vseh jezikov, danes pa predvsem nepogrešljiva sestavina sporazumevanja različnih strokovnjakov. Latinske izraze uporabljamo občasno vsi. Pa vemo vedno tudi, kaj točno pomenijo?

O latinskih izrazih smo sicer že pisali, tokrat pa si poglejmo latinske sposojenke, s katerimi se vsi srečujemo v uradnih in publicističnih besedilih.

(Preden vprašate: uporablja se tudi izraz izposojenke).

Brez latinščine ne gre v jeziku medicine, politike, prava

Latinske izraze v izvirni obliki (npr. ad acta, lapsus, per se itd.) navadno uporabljamo predvsem z namenom poudarjanja vsebine sporočanega. Nasprotno so latinske sposojenke postale ključni del našega vsakdanjega sporazumevanja, z njimi se srečujemo tudi v pogodbah, so nenadomestljive v politično obarvanih govorjenih in pisanih publicističnih besedilih, pri zdravniku pa se slej ko prej srečamo z diagnozo in receptom, na podlagi katerega se odpravimo v apoteko po medikamente, kjer nas farmacevt seznani tudi z njihovo aplikacijo.

Latinske sposojenke uporabljamo (ali pa jih slej ko prej kateri od naših sogovornikov) in jih pogosto preberemo v besedilih s posebnim namenom. Njihov pomen lahko pogosto razberemo iz sobesedila, najverjetneje pa vsake od njih sami ne bi znali razložiti.

V nadaljevanju si poglejmo nekaj takšnih latinskih sposojenk, s katerimi se pogosto srečujemo v medijih, uradnih besedilih ali pa zgolj v pogovoru (v službi, pri notarju ipd.) ter jih tudi sami uporabljamo, ne da bi vedeli, kaj v resnici pomenijo.

Tujka	Slovenski izraz
eksekucija	izvršba
ekstradicija	izročitev (storilca kaznivega dejanja državi, v kateri je bilo dejanje storjeno)
fiskus	državna blagajna za zbiranje prihodkov od davkov in carin; fiskalno pravilo
hipoteka	zastavna pravica na nepremičnini (sredstvo za zavarovanje posojila), ki se vpiše v zemljiško knjigo
homologacija	uradni tehnični pregled in dovoljenje za uporabo motornega vozila v prometu
imuniteta	izvzetost iz pravnega, sodnega reda (diplomatska, poslanska)
insolventnost	dalj časa trajajoča nezmožnost dolžnika, da poravna svoje obveznosti (posledica je stečaj)
instanca	stopnja razvrstitve (npr. sodnih, upravnih organov)
intabulacija	vknjižba
intervencija	ukrepanje
jurisdikcija	pravosodje, sodna oblast
kataster	uradni seznam, popis (npr. nepremičnin)
kavcija	varščina
klavzula	pridržek, poseben dogovor (npr. v pogodbi)
likvidacija	ukrep ob prenehanju (družbe, podjetja): razdelitev premoženja, poplačilo upnikov
mandat	naročilo, pooblastilo (npr. poslancu s strani ljudstva)
moratorij	odlog (plačila)
nostrifikacija	priznanje spričeval in akademskih stopenj, pridobljenih v tujini, v domači državi
parafa	skrajšan podpis; parafirati
prekluzija	prenehanje pravice, če preteče rok, v katerem se lahko ta pravica izvaja (npr. pravica do pritožbe)
presumpcija	domneva
prokurist	pooblaščenec za izvajanje določenih dejanj (s strani podjetja)
ratifikacija	izjava o priznavanju meddržavne ali mednarodne pogodbe kot obvezujoče za državo
recipročnost	vzajemnost

Kakšne sposojenke poznamo?

Za sposojenke velja, da jih uvrščamo med prevzete besede. Glede na stopnjo prilagojenosti slovenščini ločimo:

citatne besede (so neprilagojene in niso del slovenščine, pišemo in izgovarjamo jih v tujem jeziku – npr. cash and carry),
tujke (so deloma prilagojene slovenščini, ohranjajo tuji zapis, uporabimo pa naša slovnična pravila in izgovorjavo – npr. pick-up) in
sposojenke oziroma izposojene besede (so povsem prilagojene slovenščini, temu primerno jih zapisujemo, izgovarjamo in uporabljamo domača slovnična pravila – npr. pavza).

Pravila za rabo sposojenk

Pravila uporabe sposojenk, tako iz latinščine kot iz drugih tujih jezikov, v govornih in pisnih besedilih niso posebej določena, lahko jih uporabljamo povsem enakovredno domačim besedam. Nekatere so se celo tako zakoreninile v slovenščino, da njihove domače ustreznice sploh nimamo, npr.:

kultura, avtomobil, restavrator.

Za določene celo mislimo, da so domače besede, ker jih že dolgo uporabljamo, pa to niso. Nekateri namesto slovenskih ustreznic raje uporabljajo sposojenke, ker se jim zdi tako njihov način govornega in pisnega sporočanja bolj učen (priporočljivo je, da pazimo, da s prekomerno uporabo ne izpademo vzvišeno), spet drugi poudarjajo uporabo domače besede oziroma ustreznice, če ta obstaja, z željo ohranjanja pristnega maternega jezika. Vsekakor pa se je najbolje držati ene od izbranih oblik, ne pa uporabljati malo eno, malo drugo.

Zaupajte nam:
katero varianto pa preferirate vi?