Brezplačen

Hitri izračun cene

x

BLOG

Praktični in hudomušni nasveti za učinkovito rabo jezika


  • V središču
/ 16. Avgust 2019
4
MIN

Sposojenke – kako dobro jih poznate?

 

Nekdaj univerzalni jezik, t. i. kraljica oziroma mati vseh jezikov, danes pa predvsem nepogrešljiva sestavina sporazumevanja različnih strokovnjakov. Latinske izraze uporabljamo občasno vsi. Pa vemo vedno tudi, kaj točno pomenijo?

O latinskih izrazih smo sicer že pisali, tokrat pa si poglejmo latinske sposojenke, s katerimi se vsi srečujemo v uradnih in publicističnih besedilih.

(Preden vprašate: uporablja se tudi izraz izposojenke). smiley

 

Brez latinščine ne gre v jeziku medicine, politike, prava

Latinske izraze v izvirni obliki (npr. ad acta, lapsus, per se itd.) navadno uporabljamo predvsem z namenom poudarjanja vsebine sporočanega. Nasprotno so latinske sposojenke postale ključni del našega vsakdanjega sporazumevanja, z njimi se srečujemo tudi v pogodbah, so nenadomestljive v politično obarvanih govorjenih in pisanih publicističnih besedilih, pri zdravniku pa se slej ko prej srečamo z diagnozo in receptom, na podlagi katerega se odpravimo v apoteko po medikamente, kjer nas farmacevt seznani tudi z njihovo aplikacijo.

Latinske sposojenke uporabljamo (ali pa jih slej ko prej kateri od naših sogovornikov) in jih pogosto preberemo v besedilih s posebnim namenom. Njihov pomen lahko pogosto razberemo iz sobesedila, najverjetneje pa vsake od njih sami ne bi znali razložiti.

V nadaljevanju si poglejmo nekaj takšnih latinskih sposojenk, s katerimi se pogosto srečujemo v medijih, uradnih besedilih ali pa zgolj v pogovoru (v službi, pri notarju ipd.) ter jih tudi sami uporabljamo, ne da bi vedeli, kaj v resnici pomenijo.

 

Tujka Slovenski izraz
eksekucija izvršba
ekstradicija izročitev (storilca kaznivega dejanja državi, v kateri je bilo dejanje storjeno)
fiskus državna blagajna za zbiranje prihodkov od davkov in carin; fiskalno pravilo
hipoteka zastavna pravica na nepremičnini (sredstvo za zavarovanje posojila), ki se vpiše v zemljiško knjigo
homologacija uradni tehnični pregled in dovoljenje za uporabo motornega vozila v prometu
imuniteta izvzetost iz pravnega, sodnega reda (diplomatska, poslanska)
insolventnost dalj časa trajajoča nezmožnost dolžnika, da poravna svoje obveznosti (posledica je stečaj)
instanca stopnja razvrstitve (npr. sodnih, upravnih organov)
intabulacija vknjižba
intervencija ukrepanje
jurisdikcija pravosodje, sodna oblast
kataster uradni seznam, popis (npr. nepremičnin)
kavcija varščina
klavzula pridržek, poseben dogovor (npr. v pogodbi)
likvidacija ukrep ob prenehanju (družbe, podjetja): razdelitev premoženja, poplačilo upnikov
mandat naročilo, pooblastilo (npr. poslancu s strani ljudstva)
moratorij odlog (plačila)
nostrifikacija priznanje spričeval in akademskih stopenj, pridobljenih v tujini, v domači državi
parafa skrajšan podpis; parafirati
prekluzija prenehanje pravice, če preteče rok, v katerem se lahko ta pravica izvaja (npr. pravica do pritožbe)
presumpcija domneva
prokurist pooblaščenec za izvajanje določenih dejanj (s strani podjetja)
ratifikacija izjava o priznavanju meddržavne ali mednarodne pogodbe kot obvezujoče za državo
recipročnost vzajemnost

 

Kakšne sposojenke poznamo?

Za sposojenke velja, da jih uvrščamo med prevzete besede. Glede na stopnjo prilagojenosti slovenščini ločimo:

  • citatne besede (so neprilagojene in niso del slovenščine, pišemo in izgovarjamo jih v tujem jeziku – npr. cash and carry),
  • tujke (so deloma prilagojene slovenščini, ohranjajo tuji zapis, uporabimo pa naša slovnična pravila in izgovorjavo – npr. pick-up) in
  • sposojenke oziroma izposojene besede (so povsem prilagojene slovenščini, temu primerno jih zapisujemo, izgovarjamo in uporabljamo domača slovnična pravila – npr. pavza).

 

Pravila za rabo sposojenk

Pravila uporabe sposojenk, tako iz latinščine kot iz drugih tujih jezikov, v govornih in pisnih besedilih niso posebej določena, lahko jih uporabljamo povsem enakovredno domačim besedam. Nekatere so se celo tako zakoreninile v slovenščino, da njihove domače ustreznice sploh nimamo, npr.:

  • kultura, avtomobil, restavrator.

Za določene celo mislimo, da so domače besede, ker jih že dolgo uporabljamo, pa to niso. Nekateri namesto slovenskih ustreznic raje uporabljajo sposojenke, ker se jim zdi tako njihov način govornega in pisnega sporočanja bolj učen (priporočljivo je, da pazimo, da s prekomerno uporabo ne izpademo vzvišeno), spet drugi poudarjajo uporabo domače besede oziroma ustreznice, če ta obstaja, z željo ohranjanja pristnega maternega jezika. Vsekakor pa se je najbolje držati ene od izbranih oblik, ne pa uporabljati malo eno, malo drugo.

 

Zaupajte nam:
katero varianto pa preferirate vi? wink

 

Vam je bil članek všeč?

Podobni članki