Brezplačen

Hitri izračun cene

x

BLOG

Praktični in hudomušni nasveti za učinkovito rabo jezika


  • Slovnica
/ 20. Julij 2018
2
MIN

Slabšalni izrazi

»Meje mojega jezika so meje mojega sveta«,

je ugotovil filozof Ludwig Wittgenstein.

A kot ugotavljamo iz tedna v teden, je te meje mogoče tudi prestavljati. In ne govorimo o kakšnem arbitražnem sporazumu ali premikanju šengenske meje. Govorimo o tem, kako lahko nevtralen izraz že z majhno spremembo spremenimo v ljubkovalnega ali zaničevalnega.

Konkretne primere, kako to storiti in kako je nemogoče uspelo ustvarjalcem humoristične serije Precednik, najdete v današnjem članku.

Slabšalni izrazi

Kot smo že navedli uvodoma, lahko zgolj z majhno spremembo izraz iz ljubkovalnega spremenimo v zaničevalnega.

In prav to so namensko storili tudi ustvarjalci humoristične serije Precednik. Če ste za serijo že slišali, se vam bržkone že svita, o čem govorimo, če je ne poznate, pa ste zaznamovanost izraza lahko opazili na naši grafiki. A vrnimo se k tej temi malce pozneje.

Slabšalni izrazi in pripone

Slabšalnost najlaže izražamo s priponami:

  • -ulja: skopulja, klepetulja
  • -un: pisun, vohun
  •  -e: kljuse, revše
  • -avt: jezikavt, stiskavt
  • -ela: babela, hudičela
  • -avs: bahavs kmetavs
  • -uh: smrduh, požeruh, lenuh

Enaka pripona – slabšalna in ljubkovalna

Da pa zadeva ne bi bila preveč preprosta, obstaja tudi izjema. Določene pripone so lahko enkrat slabšalne, drugič ljubkovalne. Slednje zlasti velja za pomanjševalnice:

  • čevelj – čeveljček
  • prijatelj – prijateljček

Precednik – slabšalnost v zapisu, ne pa v govoru

Pri našem primeru s precednikom slabšalnosti sploh ne opazimo. Zakaj? Kadar drug ob drugem stojita netrajnik in trajnik, izgovarjamo ali oba glasova ali pa samo ustrezni dolgi zliti glas.

Netrajniki so soglasniki, ki jih ni mogoče »vleči*«, trajniki so m, n, v, j, r, l, f s z š, ž, h (* namig: Poskusite reči šššššššššš ali pa vvvvvvvvvvvv. Prvo gre brez težav, drugo pa precej težje, kajne? wink

Zveze t, d ali c, č, + s, z, š, ž torej beremo kot en glas, največkrat c, č, dž:

  • podse, predsednik, aids – [póce, precédnik, ájc]
  • stric Samo – [strícámo]
  • pod šibo, pod žago – [počíbo, podžágo]
  • stric Šeško – [stríčeško]

Zapis v zgornjih primerih sicer ostane enak – torej predsednik (in ne precednik), kar pa ne velja za besede, prevzete iz japonščine, kjer smo tsunami prevzeli kot cunami.

Prav zaradi izgovora [precédnik] je težko verjeti, da bi se zapis precednik kot slabšalni izraz za predsednika lahko uveljavil. Slabšalnost je v tem primeru namreč mogoče opaziti zgolj v zapisu, s čimer neposredna slabšalnost postane posredna.

Manj posreden je bil komik Tadej Toš, ki je predsednika v članku v Večeru med predsedniško kampanjo opisal:

Precednik -a m 

Navadno najbolj sproščen, vesel, predsodkov in pravil osvobojen voljeni najvišji funkcionar, ki ne želi biti avtoriteta, medtem ko to je.

Precednik je zrahljani predsednik.

Precednikovanje je v javnosti veliko bolj odmevno kot predsednikovanje.

Po predsedniku še precednik?

Po pregledu teorije in primera inovativne rabe je jasno: ali se bo slabšalni izraz ustalil med govorci slovenskega jezika, bo – tako kot vedno v jeziku – pokazal čas.

Vam je bil članek všeč?

Podobni članki