Vsi poznamo znan Hamletov izrek »Biti ali ne biti?«. No, v tokratnem Leemetinem blogu bomo to hamletovsko vprašanje predrugačili v »Nebo ali ne bo?«. Se vam svita, katere jezikovne orehe bomo strli danes?

Čeprav smo v Leemetinemu blogu že velikokrat pisali o dilemi zapisovanja besed skupaj oz. narazen, te vrste jezikovnih napotkov ni nikoli preveč. V nadaljevanju so predstavljene in razrešene najpogostejše dileme pisanja skupaj/narazen v publicističnih besedilih.

Kjerkoli ali kjer koli?

Sklope s koli lahko pišemo ali skupaj ali narazen (bolj priporočljivo): kdorkoli ali kdor koli, kakršenkoli in kakršen koli, čigarkoli in čigar koli, kjerkoli in kjer koli. Po pregledu korpusa Gigafida 2.0 lahko ugotovimo, da kljub priporočilu Pravopisa prevladuje zapis skupaj.

Težave pri zapisovanju nam povzročajo tudi ostali zaimki – vse te pišemo skupaj: name, nate, nanj, nanju, nanjo, nanj …

Nebo ali ne bo?

Členek ne pišemo ločeno od:

• osebne glagolske oblike – Ne bo se rešil,
• deležja – Ne vedoč je odšel od doma,
• nedoločnika – Ne govoriti takih stvari in
• namenilnika – Ne še spat.

Členka ne ne smemo zamenjevati s predpono ne- pri samostalnikih (nemoč, nekovina), pridevnikih (negotov, nemogoč) in prislovih (nemalo, nerad).

Ob polnoči ali opolnoči?

Prislova ob polnoči in opolnoči imata isti pomen: pomenita čas, ko je ura 0.00. Prislovna zveza ob polnoči se je poenobesedila v besedo opolnoči.

Pri tem ne pozabimo na dve možnosti zapisa ure 0.00 in 24.00.

Če želimo poudariti čas, ko se en dan prevesi v drugega, lahko to storimo na dva načina:

• 31. 12. 2020 ob 24.00 in
• 1. 1. 2021 ob 0.00.

Brez zveze ali brezzveze?

Gotovo ste bili v dilemi, kako zapisati zgoraj omenjeno dilemo: brezveze, brez veze, brez zveze ali brezzveze? Pravilno je brez zveze. Prva in druga možnost sta napačni, ker slovenski knjižni jezik ne pozna besede »veza« – pojavlja se samo v slengu in nižjepogovornem jeziku.  Iz zveze brez zveze lahko tvorimo pridevnik brezzvezen, ki pa se zaradi dvojne črke (zz) poenostavlja v brezvezen.