Današnji Leemetin blog spada v kategorijo jezikovnih cvetk (pa ne zato, ker se bliža sezona cvetnega prahu ).
Primerjajte spodnja stavka:
- Delo poteka lažje in uspešnejše.
- Delo poteka laže in uspešneje.
Kako bi laiku razložili razliko med zgornjima stavkoma? Če potrebujete pomoč, se ne ustavite in berite naprej.
Više ali višje? Teže ali težje?
V pogovornem jeziku se meje med pomeni besed velikokrat zabrišejo. Zelo pogost in tipičen primer je stopnjevanje pridevnikov in prislovov oziroma razlikovanje med njimi – zagotovo ste se kdaj vprašali, kako je prav: više ali višje, laže ali lažje, teže ali težje …
Da bi razumeli zgoraj omenjene dileme, moramo besede:
- više/višje, laže/lažje, teže/težje, koristneje/koristnejše, preprosteje/preprostejše …
pravilno besednovrstno razvrstiti – v našem primeru so to pridevniki in prislovi.
Pa ponovimo …
Pridevniki so polnopomenske in pregibne besede, ki poimenujejo lastnost (lastnostni pridevniki), vrsto (vrstni pridevniki) ali svojino (svojilni pridevniki). Vsaki vrsti pridevnika pripadajo tudi vprašalnice, ki nam bodo v veliko pomoč pri reševanju današnje jezikovne zagate.
- lastnostni pridevniki – kakšen?, kakšna?, kakšno?
- vrstni pridevniki – kateri?, katera?, katero?
- svojilni pridevniki – čigav?, čigava?, čigavo?
Prislovi so polnopomenske in nepregibne besede, ki poimenujejo kraj, čas, način, vzrok ali lastnost. Tudi pri določevanju prislovov je treba poznati določujoče vprašalnice:
- krajevni prislov – kje?, kam?, od kod?
- časovni prislov – kdaj?
- načinovni prislov – kako?, na kakšen način?
- vzročni prislov – zakaj? čemu?
- lastnostni prislov – koliko? kolikokrat?
Stopnjevanje pridevnikov in prislovov
Težava pri ločevanju med pridevniki in prislovi nastane, ko želimo pridevnike in prislove stopnjevati, zato je treba obnoviti tudi znanje o stopnjevanju pridevnikov in prislovov.
- Pridevnike stopnjujemo s priponami -ši, -ji, -ejši (lep, lepši) in predpono naj- (najlepši) ali pa s prislovom (delaven, bolj delaven, najbolj delaven).
- Prislove stopnjujemo samo z obrazili, tako da opuščamo »pridevniška« -j- in -š-.
Takšno stopnjevanje prislovov je značilno za zborni knjižni jezik.
Redkeje boste slišali:
- Zdaj je moje življenje laže.
in pogosteje:
- Zdaj je moje življenje lažje.
Kdaj pridevnik in kdaj prislov?
Do težav pri stopnjevanju pridevnikov in prislovov prihaja tudi zaradi nedorečenih pravil v Slovenskem pravopisu. Ta namreč dovoljuje oboje – podaljševanje prislovov z j-jem ali brez (torej teže in težje).
Kdaj izbrati pridevnik oziroma kdaj prislov, je odvisno od pomena, ki ga želite izraziti. Oglejmo si primera:
- Igranje klavirja je veliko preprosteje in laže.
V tem primeru sta uporabljena prislova, saj se vprašamo: kakó je igranje? ⇒ preprosteje, laže.
Pravilneje bi bilo uporabiti pridevnika, saj se po njima vprašamo kakšno je igranje? ⇒ preprostejše, lažje.
- Igranje klavirja je veliko preprostejše in lažje.
Ključno vlogo pri izbiri prislova oziroma pridevnika igrajo torej vprašalnice, saj lahko z njihovo pomočjo preverimo, kaj želimo s prislovom ali pridevnikom izraziti.
Že upate preizkusiti svoje znanje?
Med ponujenima možnostma (v krepkem tisku) izberite pravilno obliko.
- Koristneje/koristnejše bi bilo, če bi vsak opravljal delo, ki ga izpolnjuje.
- Pomembneje/pomembnejše je, da govoriš resnico.
- V naslednjih dneh bo hladneje/hladnejše.
- Delo poteka laže/lažje in uspešneje/uspešnejše.
- Više/višje ležeči kraji so redkeje poseljeni.
Če vam izbira pridevnik/prislov še vedno predstavlja težave, vam je lahko v pomoč naslednji nasvet: če v stavku nastopa pomožni glagol biti, ob njem vedno stoji pridevnik, ne prislov.
REŠITVE: koristnejše, pomembnejše, hladnejše, laže, uspešneje, više.