Do kam ali do kod?

V današnjem članku razbijamo prislovne jezikovne orehe, povezane s prislovi kam/kod ter tja/tam.

Bi znali razbiti spodnje orehe?

Od kod/kje si doma?
Do kam/kod bi rad prišel?
Dogovorila sva se, do kam/kod te peljem.
Copate sem dala tja/tam.
Copati so tam/tja.
Do tja/tam lahko greš peš.

Če ste imeli med izbiranjem pravilnega prislova
v zgornjih primerih težave,
si privoščite dobro jutranjo kavo,
sedite v naslanjač in berite naprej.

(Do) kod in (do) kam

Od/do kod in od/do kam sta prislova, njuna pomena pa nista zamenljiva. Uporabljamo ju v različnih položajih – odvisno od njunega pomena.

Če ste imeli težave pri razločevanju omenjenih prislovov,
nič za to – korpusni podatki kažejo,
da ju večina piscev zamenjuje in uporablja kot sopomenki.

KOD

Prislov kod izraža vprašanje po prostoru, po katerem se dogaja premikanje.

⇒ Če prislov kod uporabimo v zvezi do kod, mislimo predvsem premikanje oz. pot premikanja.

Zagotovo bo lažje, če golo teorijo preverimo v praksi, kajne?

Kod se gre na hrib? → v tej smeri, po tej poti
Kod si hodil, da te še nisem videl? → vsepovsod
Od kod si doma? → iz mesta, Ljubljane, Velenja
Do kod bi rad prišel? → do železniške postaje

KAM

Prislov kam pa izraža vprašanje po kraju, proti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže. Če ga uporabimo v zvezi npr. »do kam«, imamo v mislih kraj, kjer se nekaj zgodi.

Poglejmo nekaj primerov rabe:

Do kam me boš peljala? → do šole, doma, prijatelja
Kam pa, kam, dragi moj? → v trgovino, k punci, v gostilno
Pokazal jim je, do kam naj pokosijo travnik. → do meje zemljišča, do gozda
Redko me kam povabijo. → na zabavo, ples, obisk

Zveza »do kod« je knjižno sprejemljivejša od zveze do kam,
ki jo uporabljamo bolj ali manj v pogovornem jeziku.

Tja ali tam?

Pišočim težave povzročata tudi velikokrat zamenjana prislova tam in tja.

Veste, kako naj bi prepoznali »pravega« Zasavca? Pijejo kofe s smetani, vsakemu domačemu vinu pravijo Cviček, na občinskih prireditvah jim poje Nuša Derenda, ne bedijo, ampak čujejo, na vprašanje: »Kam gremo?« pa odgovorijo: »Gremo tam!«

⇒ Prislov tam izraža govorcu viden ali neviden prostor nahajanja/dogajanja, ob njem ne uporabljamo glagolov premikanja in z njim odgovorimo na vprašanje kje. Ob prislovu tam uporabljamo predlog od.

Zato:

Janja, kje je moja kravata? Tam, pod omaro.
Od tam lahko vidite celotno Šaleško dolino.
Tu je prijetno toplo, tam zunaj je res mrzlo.

⇒ Prislov tja izraža cilj premikanja/dejanja, na katerega se usmerja pozornost, zato ob njem skoraj vedno uporabimo glagole premikanja. S prislovom tja odgovorimo na vprašanje kam.

Janja, kam si dala mojo kravato? Tja, pod omaro.
Tu ni več prostora, košaro položi tja.
Ob prislovu tja uporabljamo predlog do.
Vpliv morja sega tja do Alp.
Vidiš tisti hrib? No, do tja gremo.

Če niste ravno tipični govorci zasavskega narečja, z rabo predlogov tja in tam
ne boste imeli težav. Ali pač?
Takrat si samo zapomnite ti zvezi: TAM – KJE in TJA – KAM!

Kako ste se odrezali v trenju prislovnih orehov?

Če ste imeli težave, kateri prislov izbrati v povedih na začetku članka, poskusite znova. Zagotovo zdaj ne boste imeli težav – mala malica so tile prislovi!