Glagol ljubiti in samostalnik ljubezen sodita med osnovni nabor besedja vsakega jezika.
Kar ni nič čudnega, saj vsi hlepimo po tistih sladostrastnih občutkih, ki prinašajo metuljčke v trebuh in hitrejše utripanje srca.
Ljubezen je precej neoprijemljivo čustvo oziroma občutenje, ki ga je težko slovaropisno razložiti, glagol ljubiti pa je zanimiv tudi zaradi svojih besedotvornih in pomenotvornih zmožnosti.
Kaj imata skupnega ljubezen in bolezen?
Ljubezen je prvostopenjska tvorjenka iz glagola ljubiti, tvorjena z obrazilom -ezen, ki služi tvorbi samostalnikov z besedotvornim pomenom »stanje«, podobno pa je tvorjena tudi beseda bolezen. (Saj poznate tisto Janovo, ki pravi: Kako je dobra bolezen, če je bolezen ljubezen?)
Če na enem mestu zberemo neposredne in posredne tvorjenke iz izhodiščnega leksema, takšne nabore tvorjenk imenujemo besedotvorni sestav. In ker ima glagol ljubiti sedem pomenov, ima posledično tudi sedem besedotvornih sestavov.
Ste vedeli?
⇒ Dejansko ima glagol ljubiti v SSKJ šest pomenov, vendar se je pri izdelavi besedotvornih sestavov zaradi večjega števila nadaljnjih tvorjenk pokazala potreba po osamosvojitvi podpomena »imeti spolno razmerje, spolne odnose«. Očitno tudi spolni odnosi potrebujejo samostojnost.
Ljubezen je produktivna v vseh pogledih
Glagol ljubiti sodi med zelo produktivne glagole, saj v sedmih besedotvornih sestavih najdemo kar 225 tvorjenk.
Največ tvorjenk prispeva besedotvorni sestav ljubezen v pomenu »imeti močen pozitiven odnos do česa« z 81 tvorjenkami, nato ljubiti v pomenu »čutiti močno naklonjenost do koga, združeno s skrbjo za njegovo korist, dobro« s 73 tvorjenkami, na tretjem mestu pa je izhodiščni pomen ljubiti kot »čutiti močno naklonjenost do druge osebe« s 34 tvorjenkami.
Podobno število tvorjenk (28) ima tudi besedotvorni sestav ljubiti se v pomenu »imeti spolno razmerje, spolne odnose«. Drugi besedotvorni sestavi imajo zgolj od ene do pet tvorjenk.
In če podrobneje pogledamo ljubiti se v pomenu telesne ljubezni, lahko podobno besedno zvezo najdemo:
- v češčini (milovat se) in slovaščini (milovat' sa),
- medtem ko Hrvati »vodijo ljubav«, prav tako Bolgari (da pravya lyubav) in Makedonci (da vodat loveubov).
- Podobno velja tudi za angleško govoreče narode (to make love),
- pa tudi za romanske jezike: francoščino (faire l'amour), italijanščino (fare l'amore), španščino (hacer el amor).
Razlike izhajajo iz etimološkega izvora besed v posameznih jezikih.
Imeti rad ali ljubiti?
SSKJ2 ob zvezi imeti rad na mestu razlage navaja sopomenko ljubiti, čeprav dejansko med njima obstaja določena razlika.
Prvoosebna oblika Ljubim te se pogosto nadomešča z Rad te imam, ki pa je pomensko širša, saj se znotraj kategorije človeško nanaša na celo vrsto odnosov: npr. ljubezenski, družinski, prijateljski.
sta tako ključnega pomena širši (ne le jezikovni) kontekst
in tudi ton.
Nasploh je za slovanske jezike značilno, da v pomenu »čutiti močno naklonjenost do druge osebe« nastopa drug glagol,
- npr. hrvaško, srbsko voliti,
- makedonsko да сакам (»da sakam«)
- poljsko kochać,
- češko milovatʼ itn.,
- ustreznik slovenskega glagola ljubiti pa lahko dobi poseben pomen, npr. hrvaško, srbsko »poljubljati«.
Ne ustrašite se torej kakšnega zagretega Dalmatinca, ki vas bo želel »le« poljubiti, saj to še ne pomeni, da vas tudi ljubi.
Lahko pa je tisti poljub dober začetek neke ljubezni, s katero se tako ali tako vse začne in konča.