Pa samorogi v svetu prevajanja res obstajajo? O, ja, seveda obstajajo! Tako kot obstajajo v vseh drugih strokah in panogah – keramičarstvu, bančništvu, zavarovalništvu, medicini in drugje. Samo pomislite na zadnjo pogodbo za sklenitev zavarovanja, ki ste jo dobili v roke – ste resnično razumeli vse, kar ste prebrali? Najbrž ne, ker se z zavarovalništvom in zavarovalniški izrazi pač ne ukvarjate in srečujete vsak dan.

Dobro zapnite pas na hlačah, da ostanejo nad koleni, primite v roke laso in gremo lovit – samoroge!

SAMOROG #1:
Prevajalci prevajajo v tuj jezik enako dobro kot v maternega

Ne drži. Številni prevajalci prevajajo izključno iz tujega v svoj materni jezik, ker gre za manj zahtevno jezikovno kombinacijo. Prevajalci, ki enakovredno obvladajo materni in tuj jezik, so zelo redki. Navadno gre za osebe, ki so odraščale v okolju, kjer sta se oba jezika uporabljala enakovredno (recimo v primeru staršev, ki prihajata iz različnih držav), ali pa v okolju ciljnega jezika živijo vrsto, vrsto let. Maternemu jeziku smo namreč izpostavljeni vse življenje, zato ga seveda poznamo in obvladamo precej boljše kot kateri koli drugi jezik, ki smo se ga naučili, ga študirali ali redno uporabljali.

SAMOROG #2:
Za osnovni prevod je dovolj, da nekdo dobro govori ciljni jezik

Ne drži. Če nekdo dobro govori ciljni jezik, je to sicer odlično, saj bo tako številna besedila v tujem jeziku razumel za svoje potrebe brez uradnega prevoda. Najbrž pa ta oseba ne pozna vseh slovničnih, pravopisnih, stilističnih in drugih jezikoslovnih zakonitosti, ki veljajo v ciljnem jeziku in se ves čas spreminjajo. Sicer pa tudi v svetu prevajanja velja podobno kot drugje – nestrokovnjaku seveda lahko zaupate strokovno nalogo, če to želite, se pa po dobljenem rezultatu ne čudite temu, kar boste zagledali. Presenetiti vas zna celo bolj kot pravi pravcati rožnat samorog na vašem dvorišču! 

SAMOROG #3:
Če je prevajalec kakovosten, lektura res ni potrebna

Ne drži. Prevajanje in lektura sta ločena postopka in vsak na končen rezultat vpliva na svoj način. Ne glede na strokovnost in dolgoletne izkušnje prevajalca je lektura vedno potrebna, če želite prejeti kar najkakovostnejši prevod. Dva para oči sta navsezadnje vedno več od enega (če vam matematika gre od rok ali ne) – in vsak prevajalec lahko kdaj kaj narobe prevede (pri tem imamo v mislih manjše napake, ki se prikradejo v prevod ne glede na obvladanje strokovnega področja). Prevajalec je v prvi vrsti osredotočen na pravilnost prevoda glede na izvirnik, zato lahko kakšno pravopisno napako zlahka spregleda. Lektor bo poleg ustreznosti prevoda glede na izvirnik poskrbel tudi za tekoč jezik slogovno in pravopisno pravilnega prevoda.

SAMOROG #4:
»Ah, tapravi prevajalec bo tole prevedel en-dva-tri«

Res je, da specializirani prevajalci svoje področje prevajanja poznajo zelo dobro in načeloma besedila s tega področja prevajajo hitreje kot nekdo, ki ga ne pozna. A to še ne pomeni, da bodo vaše besedilo prevedli enkrat hitreje, kot določa prevajalska norma.

Da si boste zadnji stavek lažje predstavljali v praksi: osnovna prevajalska norma je prevod 250 besed v 1 uri. Če gre za enostavnejša besedila, je lahko norma tudi višja (do pribl. 300 besed), če so zahtevnejša, pa bo prevajalec za 250 besed porabil tudi več kot eno uro. Če je potrebno še raziskovanje teme, ker gre za novo področje, se čaka na referenčno gradivo, odgovore naročnika ipd., se lahko čas za prevod močno podaljša.

SAMOROG ŠT. 5:
Strojno prevajanje bo prej ali slej nadomestilo prevajalce

Ne drži. Google Prevajalnik je sicer v zadnjih letih močno napredoval, še vedno pa ne omogoča resnično kakovostnih prevodov, še posebej ne za slovenščino, ki je fleksijski jezik. Pri fleksijskih jezikih se besede pregibajo (spreminjajo končnice), kar močno vpliva na celoten pomen stavka in otežuje kakovostno prevajanje besedo za besedo brez njihovega smiselnega medsebojnega povezovanja, ki je še vedno precej značilno za strojno prevajanje.

Da pa ne bi govorili kar na pamet, smo ga danes preizkusili tudi mi. Kakšne stvari so nas navdušile, a pri krvavicah je revež postal tako zmeden, da ni niti sam več verjel svojim prejšnjim prevodom!

Slika 1 – kliknite za povečavo.

Strojni prevajalniki so nam lahko v veliko pomoč, je pa njihova največja slabost to, da ne razumejo konteksta besedila (Marko ima doma morda res mačko, a nismo imeli v mislih tega).  Za ponazoritev slednjega uporabimo spodnji slikovni prikaz – včasih slika res pove več kot tisoč besed. 

Slika 2 – kliknite za povečavo.

Slika 3 – kliknite za povečavo.

Slika 4 – kliknite za povečavo.