Tujke – zakaj jih uporabljamo?

Tujke so zmeraj bile del naše govorice, včasih smo besede prevzemali iz nemščine, danes so, predvsem med mladimi, popularne besede, ki jih prevzemajo iz angleščine. Te uporabljajo predvsem v slengu, najbolj pa na družbenih omrežjih, kjer želijo biti in.

A mladim to ni za zameriti, jezik je živ, mladi ga razvijajo, dopolnjujejo in oblikujejo. Največ prevzetih besed najdemo v strokovnih besedilih, so pa med nami tudi »strokovnjaki«, ki v vsakdanji govorici uporabljajo absolutno in definitivno preveč prevzetih besed.

Takšen primer je tudi marsikateri politik ali kakšna druga javna osebnost, ki nas bombardira s tujkami. Ampak, o tem lahko napišemo kar cel nov članek (no, saj tistega o govorici naših politikov, smo).

Vzemi in uporabi

Besede prevzemamo iz drugih jezikov. Tako se prevzete besede delijo na:

izposojenke (prevzete besede, ki so se docela prilagodile slovenskemu jeziku v izgovoru, pisavi, pregibanju, skladnji, tvorjenju novih besed ipd.; npr. revolucija),
tujke (tiste prevzete besede, ki so slovenščini prilagojene le v večji ali manjši meri; večinoma so izgovorno podomačene, a nepopolno prilagojene zlasti v pisavi; npr. virtualno) in
citatne besede, ki se ne prilagajajo slovenskemu jezikovnemu sistemu (izgovarjajo in zapisujejo se kot v izvirnem jeziku, se ne pregibajo, ne tvorijo novih besed itd.; npr. first lady).

Je pa uporaba tujk stalnica v znanstvenih in v strokovnih besedilih. Tujke se uporabljajo v politiki, biologiji, medicini, filozofiji, in tam jim je mesto.

Čeprav bi v javnih nastopih ti strokovnjaki lahko kakšno tujko izpustili in uporabljali bolj preprosto govorico, ki je razumljiva vsem. Spet, o tem v posebnem članku.

Tuje je boljše

Morda smo s svojo majhnostjo prepričani, da je tuje boljše, da se sliši bolj fensi. Gotovo vsak od nas pozna koga, ki predvsem v poslovni komunikaciji pretirano uporablja tujke. Ki jih verjetno še sam ne razume. Mi pa imamo občutek, da bi morali v žepu zmeraj imeti slovar tujk. Človek božji, govori slovensko, da te razumemo.

Resen izziv:

Ob konstantni rasti cen je treba minimizirati stroške in maksimizirati prihodke. Druge alternative ni, če želimo obdržati signifikantno prednost pred ostalimi. Treba je radikalno preveriti resurse in najti idealno varianto za naše podjetje.

OK, saj to še nekako razumemo, saj smo teh prevzetih besed že kar vajeni, ker so pogosto v uporabi.

Jezikovno načelo pa pravi, da če imamo v jeziku domačo (slovensko) ustreznico in je to mogoče (glede na kontekst in krog naslovnikov), tujke ne uporabimo.

Kako bi torej zgornje besedilo zapisali bolj slovensko?

Predlagana rešitev:

Ob nenehni rasti cen je treba znižati stroške in povečati prihodke. Druge izbire ni, če želimo obdržati pomembno prednost pred ostalimi. Treba je temeljito preveriti vire in najti popolno različico za naše podjetje.

Tole se bolje sliši, kajne? Slovenski jezik ima toliko besed, ki so pomensko primernejše od tujk. Zato se pa marsikdo, ki ni vešč jezika, raje poslužuje tujk oz. prevzetih besed, saj želi izpasti imeniten in strokovno podkovan.

Vendar žal izpade ravno obratno, sploh če tujke uporablja napačno.

Idealno kompatibilna

Si predstavljate, da vam vaš izbranec ali izbranka napiše ljubezensko pismo in želi na vas narediti res dober vtis:

Evidentno je, da sva idealna kombinacija. V tvoji bližini mi pulz intenzivira, dlani se mi potijo, besede ne eksistirajo več. Samo ti si v fokusu mojega ekstrovertiranega pogleda, v odsotnosti tvoje prezence, jaz ne eksistiram več. Absolutno in definitivno sem ti predan, idealno sva kompatibilna, bodi moja, jaz pa tvoj.

Ha ha, kakšen vtis bi takšno pismo pustilo na vas? Bi mu skočili v objem, impresionirani nad njegovim izobraženim jezikom? Ali bi mislili, da se trudi preveč in je pisal pismo ob listanju slovarja tujk?

Verjetno bi vas takšna vsebina odbila. Kar je preveč, je pač preveč.