• število držav, v katerih je jezik uradni jezik,
• finančna moč, stopnja pismenosti in prebivalstvo teh držav,
• število vseh govorcev jezika,
• drugi ekonomski dejavniki.

1. Angleščina

Na prvem mestu je zasidrana angleščina. Nič ne kaže, da bi kateri drug jezik kmalu prekinil dominacijo angleškega jezika.

2. Mandarinščina

Najbolj razširjeni kitajski dialekt zaseda visoko drugo mesto. Mandarinščina, ki jo govorijo na severu in jugozahodu Kitajske, je izjemno uporabna predvsem za tiste, ki poslujejo na Kitajskem.

3. Francoščina

Uradni jezik v kar 29 državah. Nekdanji uradni jezik diplomacije govori več kot 260 milijonov ljudi.

4. Arabščina

Visoka uvrstitev arabskega jezika ne preseneča. Na svetu je namreč skoraj toliko maternih govorcev arabščine kot vseh govorcev francoščine. Uradni jezik je v kar 26 svetovnih državah, kar jo uvršča takoj za angleščino in francoščino.

Kaj vam prinaša znanje jezikov?

Ko sklepate posle v tujini, vam znanje lokalnega jezika prinaša prednost pred konkurenco. Podobno velja za spletne strani, ki najbolje nagovarjajo stranke v njihovem maternem jeziku. Če pri tem potrebujete pomoč, vam v prevajalski agenciji Leemeta z veseljem pomagamo.

Vsi poznamo valovito rdečo črto, ki nas v programih, kot je Microsoft Word ali OpenOffice, opozori na napačno črkovanje besede.

Na voljo so tudi številni drugi pripomočki, ki jih lahko uporabimo pri pisanju. V spletu je dostopen Slovar slovenskega knjižnega jezika, za preverjanje angleške slovnice pa lahko uporabite plačljivo spletno storitev Grammarly.

Preverjanje črkovanja deluje tudi v spletnih brskalnikih, zato se pri objavah na facebooku redkeje zatipkamo. Vendar nam to ne pove veliko o smiselnosti, slogovni ustreznosti in slovnični pravilnosti besedila.

V urejevalnik besedila Libre Office smo napisali stavek »Moj oče je šel peš na Avstralijo« ali »Obiskal sem stare starše v Ptuju«. Prvi stavek je povsem nesmiseln, drugi pa slovnično nepravilen. Kljub temu črkovalnik ni označil nobene od napak.

Napake v urejevalniku besedil.

Verjetno bo preteklo še precej časa, preden bodo računalniki odkrili vse napake v besedilih. Sreča za vse lektorje, ki se s tem preživljamo, in naše stranke, ki potrebujejo brezhibna besedila.

Srečno vsem tudi v letu 2012!

Če je splet dolgo časa veljal za prostor brez slovničnih pravil, se stvari v zadnjem času hitro spreminjajo. Spletni velikani zahtevajo natančno lekturo in prevode spletnih strani, ker so jih slaba besedila udarila po žepu.

Rast spletnega gospodarstva

Skoraj vse evropske države beležijo rast spletnega nakupovanja – znotraj države in tudi mednarodnega nakupovanja. Tudi Evropska unija se že dalj časa trudi povečati število čezmejnih nakupov (predvsem nakupov med državami znotraj EU).

Po podatkih britanskega statističnega urada, se v Združenem kraljestvu tedensko izvede za skoraj 600 milijonov evrov spletnih nakupov. Spletno nakupovanje že dolgo ni več zanemarljiv del gospodarstva.

Spletni trgovci pa so se šele pred kratkim začeli zavedati pomena jezika, ki ga uporabljajo na spletnih straneh – takrat, ko jih je jezik udaril po denarnici.

Spletna trgovina Amazon.com

Koliko nas stane neustrezen jezik na spletnih straneh

Opravljenih je bilo že precej raziskav, ki pričajo o pomenu jezika na spletnih straneh. Stranke ne zaupajo spletnim mestom, ki jih nagovarjajo v pogovornem jeziku ali so polna slovničnih napak.

V poplavi neželene pošte in nezanesljivih trgovcev se ljudje bojijo posredovati svoje podatke nezanesljivemu podjetju. Podjetje, ki ne lektorira spletne strani, pa v spletu velja za nezanesljivo.

Preizkus, ki so ga opravili na spletni strani tightsplease.co.uk, je pokazal, da je slovnična ustreznost zelo pomembna. Po odpravi slovnične napake se je prihodek na obiskovalca povečal za kar 100 %.

Kdaj slovnica ni pomembna?

Direktor Inštituta za internet v Oxfordu, William Dutton, pravi, da je pogovorni jezik povsem sprejemljiv v družabnih omrežjih, kot je facebook. Povsem drugače pa velja za spletne trgovine, od katerih stranke pričakujejo visoko stopnjo zanesljivosti in resnosti. Uporabniki v strahu pred spletnimi prevarami zato ne kupujejo pri trgovcih, ki se niso potrudili pri prevodu ali lekturi spletne strani.

8. Magična moč Pepsija

Proizvajalec osvežilne pijače Pepsi je dolgo veljal za enega največjih oglaševalcev. Ko so svojo pijačo želeli predstaviti na kitajskem trgu, pa so očitno najeli slabega prevajalca.

Slogan »Oživite s Pepsi generacijo« so prevedli v »Pepsi pripelje vaše prednike iz groba«. Kot si lahko mislite, je bila obljuba nekoliko pretirana.

7. Pretirano obsevanje

Leta 2004 je v mestu Epinal v Franciji, umrl moški z rakom na prostati. Vzrok pa ni bila bolezen, temveč pretirana izpostavljenost sevanju med zdravljenjem z obsevanjem. V bolnišnici so programsko opremo, ki poskrbi za ustrezno odmerjanje, iz angleščine prevedli kar sami. Posledice so bile tragične.

6. Ubijanje Rusov

V prevedeni japonski različici igrice Call of Duty: Modern Warfare 2 je napačno preveden stavek povsem zmedel igralce. Namesto »Ne ubij Rusov« se je stavek glasil »Ubij jih! Rusi so!« Na srečo so posledice v virtualnem svetu manj tragične kot v resničnosti. Igralci, ki so dosledno upoštevali navodila, so v najslabšem primeru neuspešno zaključili igro.

5. Zobna krema in seks

Pri družbi Colgate so pred leti v Franciji predstavili novo zobno kremo z imenom Cue. Presenečeni nad slabo prodajo so ugotovili, da si zobna krema deli ime s priljubljeno pornografsko revijo.

4. Kuga

Podobno se je zalomilo avtomobilskemu proizvajalcu Ford, ki je svoj model ford kuga prodajal tudi v Sloveniji. Podrobnosti o učinkih na prodajo avtomobila žal niso znane.

3. Pisala, ki ne povzročajo nosečnosti

Vsi poznamo pisala Parker. Ko so v Mehiki začeli oglaševati nov model, ki menda nikoli ne pušča črnila v žepu, so najeli nekoliko površnega prevajalca. Ta je angleško besedo embarass (osramotiti) prevedel z izrazom embarazar (oploditi). Končni rezultat: »Pisalo, ki vas ne oplodi, ker pušča v žepu.«

2. Letite goli

Mehika, drugič. Ameriška letalska družba American Airlines je s svojim prevodom v španščino poskrbela za dobro voljo. Namesto usnjenih sedežev so nehote promovirali nudizem. Prevod Letite v usnju (»Fly in Leather«) se je v španščini prelevil v Letite goli (»vuela en cuero«).

1. Electrolux je zanič

Pri švedskem proizvajalcu sesalnikov Electrolux so bili prepričani, da je njihov izdelek najboljši. Od tod reklamni slogan: »Nič ne sesa kot Electrolux.« Na njihovo žalost prevajalec ni pomislil na angleški pomen besed: »Nothing sucks like an Electrolux.«, ki ga lahko v slovenščino prevedemo: »Nič ni slabše od Electroluxa«.

Odgovore lahko poiščete v seznamu 13 umetnih jezikov, ki so jih izumili, da bi olajšali sporazumevanje med ljudmi različnih narodnosti. Med njimi se najbrž najde kakšen, ki ga boste brez težav razumeli.

1. Solresol

Znameniti glasbeni jezik, ki ga je izumil François Sudre leta 1827. Nekaj let zelo priljubljen jezik je nato hitro zamrl.

Zanimivost: protipomenke se v jeziku solresol tvorijo z zamenjavo zlogov:

• dobro: fala
• slabo: lafa

2. Universalglot

Universalglot je prvi celoviti sestavljeni jezik, ki temelji na jezikovnih pravilih nacionalnih jezikov. Je predhodnik največjih sestavljenih jezikov: esperanta in volapüka.

Zanimivost: universalglot pozna našo črko Š, ki se zapiše kot Σ/σ.

3. Volapük

Jezik je ustvaril katoliški duhovnik Johann Martin Schleyer med letoma 1879 in 1880 ter ima trenutno približno 20 do 30 govorcev na svetu.

Zanimivost: Schleyer je trdil, da mu je bog v sanjah zadal nalogo, naj ustvari mednarodni jezik.

4. Esperanto

Najbolj poznan mednarodni sestavljeni jezik. Govorijo ga po vsem svetu, največ v Evropi, vzhodni Aziji ter Južni in Severni Ameriki. V nekaterih vidikih je podoben romanskim jezikom, fonologija pa je najbliže slovanski.

Zanimivost: po najbolj optimističnih ocenah je število govorcev esperanta podobno številu govorcev slovenščine.

5. Idiom neutral

Podlaga jezika je prej omenjeni volapük. Spremembe in izboljšave volapüka, ki jih je izvedel Waldemar Rosenberger, so bile tako številne, da je nastal nov jezik.

Zanimivost: jezik uporablja 22 črk. Črke q, w, x in z se v njem ne pojavijo.

6. Latino sine flexione

Jezik leta 1903 zamenja idiom neutral. Njegov avtor je italijanski matematik Giuseppe Peano.

Zanimivost: osnova jezika je latinščina, njegovo ime pa pomeni »latinščina brez sklanjatev«.

7. Ido

Ido je najuspešnejši med jeziki, ki temeljijo na esperantu.

Zanimivost: za razliko od esperanta, ido ne pozna več samostojnih črk š in č.

8. Occidental

Zelo preprost jezik, ki je bil najpriljubljenejši 15 let pred 2. svetovno vojno.

Zanimivost: zelo podoben romanskim jezikom ter omogoča preprosto razumevanje osebam, ki znajo vsaj en romanski jezik.

9. Novial

Otto Jespersen je ustvaril novial, da bi olajšal mednarodno sporazumevanje in prijateljstvo.

Zanimivost: jezik je manj podoben romanskim jezikom ter je bliže angleščini in skandinavskim jezikom.

10. Glosa

Glosa se je razvila na osnovi načrtovanega jezika interglossa med letoma 1972 in 1992.

Zanimivost: večina besed izvira iz latinščine in grščine.

11. Interlingua

Zelo priljubljen jezik interlingua je po priljubljenosti na tretjem mestu med načrtovanimi jeziki. Močno jo prekaša le esperanto, število govorcev pa je podobno kot pri jeziku ido.

Zanimivost: interlingua v pisni obliki je razumljiva večini govorcev romanskih jezikov.

12. Slovanski jeziki

Slovio in slovianski sta zelo slabo poznana načrtovana jezika, ki temeljita na slovanskih jezikih.
Zanimivost: slovio je slovanska različica esperanta, slovianski pa je bolj podoben interlingui.

Primer besedila v slovianskem jeziku.

Izdelati novy medžuslovjanski jezyk, koji vsaki Slovjan mogl by naučiti se govoriti i pisati v sedm dňev.
Izdelati novy medžuslovjanski jezyk, koji vsaki ne-Slovjan mogl by naučiti se govoriti i pisati v trideseť dňev.

Ga razumete?

10 milijonov stavkov

Zelo zamudno bi bilo za prikaz izgovorjave vseh besed posneti dovolj videoposnetkov, saj je bilo že v prvi različici na voljo več kot 10 milijonov »karaoke stavkov«. Zato so razvili sistem, ki prilagodi gibanje ustnic glede na besede v stavku. Najprej v petih urah posnamejo vse možne gibe ustnic pri različnih izgovorjavah, vse drugo pa opravi računalnik. Morda bomo kaj podobnega kdaj lahko videli tudi v reklamah za pralne praške.

Resničnostni šov

Seveda brez resničnostnega šova ni šlo. Organizirali so spletni natečaj in zmagovalka Cissy Wong bo v letu 2011 Bingov prevajalski model. Obiskovalce kitajskega videoportala (ku6.com) je navdušila z navodili, kako skuhati kosilo.

Uporabnost

Razvijalci poudarjajo, da je lahko učenje jezika in izgovorjave s karaokami zabavno. Več kot milijon obiskovalcev dnevno potrjuje, da je njihova zamisel uspela. Za evropski trg pa bodo najbrž morali pripraviti kaj drugega. Zaenkrat se moramo zadovoljiti zgolj z glasovnimi posnetki izgovorjave besed.

Umetni in naravni jeziki

Večina jezikov, ki jih poznamo, se je v kulturi oblikovala skozi daljše časovno obdobje. Številni vplivi okolja so jezike skozi stoletja spreminjali in razvijali. Takšnemu razvoju poljudno pravimo »naravni razvoj jezika«. Načrtovani jeziki pa se od njih razlikujejo po tem, da so ustvarjeni zavestno. Slovnična pravila, besedišče in izgovarjava so vnaprej skrbno načrtovani. Razlogi za nastanek načrtovanih jezikov so zelo različni:

• olajšati sporazumevanje med ljudmi,
• jezikovni eksperimenti,
• jezikovne igre,
• umetniški izzivi,
• spremenjeno dojemanje sveta.

Klasifikacija umetnih ali načrtovanih jezikov

Načrtovane jezike lahko razdelimo glede na njihov namen ter izvor jezikovnih pravil. Glede na izvor pravil lahko jezike delimo na a priori jezike in jezike a posteriori.

A priori jeziki – Slovnična pravila in besedišče so ustvarjeni na novo. Ne uporabljajo jezikovnih pravil in besed naravnih jezikov.

Jeziki a posteriori – Tovrstni jeziki uporabljajo slovnična pravila in besede nekaterih obstoječih jezikov. Zelo pogosto gre za romanske jezike, v nekaterih primerih pa tudi za slovanske jezike (slovianski in slovio).

Sveti Hieronim je bil duhovnik in cerkveni učitelj, ki je najbolj poznan po prevodu Biblije v latinščino. Gre za prvi prevod Stare zaveze iz hebrejščine v latinščino, ki je danes poznan pod imenom Vulgata in ga je Cerkev pozneje razglasila za uradni prevod Svetega pisma v latinščino.

Prevajalec Biblije je bil rojen v Sloveniji

Poleg svetega Gregorja Velikega, svetega Avguština in svetega Ambroža je bil Hieronim eden od štirih velikih učiteljev katoliške cerkve, ki so bili imenovani že davnega leta 1298.

Cerkev svetega Hieronima na vzhodnem pobočju Nanosa.

Svetega Hieronima dobro poznamo tudi v naših krajih. Rojen je bil namreč v rimskem naselju Stridon, katerega natančna lokacija še vedno ostaja skrivnost. Cerkveni zgodovinarji v zadnjem času kraj vse natančneje umeščajo v bližino Ilirske Bistrice. Številne cerkve, posvečene svetemu Hieronimu, v teh krajih potrjujejo te domneve. Prevajanje ima na Slovenskem torej že zelo dolgo zgodovino.

Na kaj moram biti pozoren, ko naročam prevod? Odgovor najbolje poznajo – prevajalci. Zato smo z njihovo pomočjo sestavili tri zlata pravila prevajanja.

So prevajalci materni govorci?

Prevajalec: Prevajam v angleščino, španščino, srbščino, hrvaščino …

Prevajalske agencije pogosto poudarjajo, da so njihovi prevajalci materni govorci. Žal naročniku to pove bore malo. Vsi prevajalci so namreč materni govorci vsaj enega jezika. Pomembno je, da so prevajalci materni govorci ciljnega jezika. Preprosto: če prevajate besedilo iz angleščine v španščino, potrebujete maternega govorca španskega jezika. Seveda mora prevajalec zelo dobro govoriti tudi angleški jezik ter jasno prepoznati razliko med dobro in slabo angleščino.

Vendar to še ni vse. Če prevajate besedilo, ki je namenjeno občinstvu v Mehiki, potrebujete mehiškega prevajalca.

1. pravilo: Vedno zahtevajte prevajalca, ki je materni govorec ciljnega jezika.

Prevajalec dobro pozna področje, ki ga prevaja

Prevajalec: Kaj je to vrtilni moment?

Dobri prevajalci se usmerijo v ozko področje besedil in pri tem vedno sodelujejo s strokovnjaki. Za tehnično besedilo s področja strojništva, boste potrebovali prevajalca, ki dobro pozna terminologijo. Ozko specializirani prevajalci vedno sodelujejo s strokovnjaki za zadevno področje.

2. pravilo: Vedno zahtevajte prevajalca, ki dobro pozna področje.

Sodelovanje s prevajalcem

Prevajalec: Pošljite mi besedilo in se slišimo, ko končam.

Prevajalec, ki bo sprejel delo brez kakršnih koli pojasnil naročnika, tega ne more opraviti zadovoljivo. Prevajalcu je treba pojasniti, kakšen je namen besedila in kdo je ciljno občinstvo. Dober prevajalec lahko v prevodu odpravi marsikatero pomanjklivost izvirnika.

3. pravilo: Prevajalcu natančno pojasnite, komu je namenjeno besedilo.