Da je jezikovni svet izjemno zanimiv, nam potrjujejo vsi jeziki sveta.
Dejstev in osupljivih informacij je nešteto: nekatere so že splošno znane, druge še čakajo na odkritje.

Našli smo nekaj manj znanih dogodkov iz sveta jezikov, ki pa zato niso nič manj zanimivi.

Ko mrtev jezik oživi: še v prejšnjem stoletju so hebrejščino samo pisali, danes pa ima kar pet milijonov govorcev!

Prepovedani jeziki: po nasilni priključitvi Havajev k ZDA leta 1898 je bila uporaba havajščine strogo prepovedana. Šele pred nekaj leti so na nekaterih šolah znova pričeli poučevati ta jezik.

Koliko govorcev potrebuje jezik za preživetje? Po mnenju Unesca je potrebnih 100.000 govorcev jezika, da ta preživi. Od obstoječih 6800 jezikov jih ta pogoj izpolnjuje samo 600.

Jeziki z velikim številom govorcev: 250 jezikov ima več kot milijon govorcev.

Jeziki z majhnim številom govorcev: približno 3000 jezikov ima manj kot 2500 govorcev.

Izvor jezikov: 30 % jezikov izvira iz Afrike, iz Evrope pa zgolj 4 %.

Vendar pa lahko, da ohranimo jezikovno pestrost in negujemo slovenski jezik, hrvatizme in srbizme nadomestimo s pristnim slovenskim izrazoslovjem – predstavljamo vam nekaj predlogov:

• Smatram, da me ni pravilno ocenila.

Menim, da me ni pravilno ocenila.

• Hiša se nahaja na čudoviti lokaciji v mirni okolici.

Hiša je na čudoviti lokaciji v mirni okolici.

• On izgleda res star.

On je videti res star.

• Med sesalce spadajo psi, mačke, kiti, opice, krave in tako dalje.

Med sesalce spadajo psi, mačke, kiti, opice, krave in tako naprej.

• Nehaj oklevati, pač pa se spravi na delo!

Nehaj omahovati, pač pa se spravi na delo!

• V bivši Jugoslaviji smo se vsi učili srbohrvaščine.

V nekdanji Jugoslaviji smo se vsi učili srbohrvaščine.

• Pusti me pri miru, boš že kasneje izvedela, kaj se dogaja.

Pusti me pri miru, boš že pozneje izvedela, kaj se dogaja.

• Danes bi rad šel na otvoritev nove umetnostne galerije.

Danes bi rad šel na odprtje nove umetnostne galerije.

Glavno je, da se med seboj razumemo, boste morda dejali. Res je, tako menimo tudi mi. Vendar pa je treba dodati, da pri pisani besedi ni pomemben samo videz, ampak tudi želja po izvirnem jeziku. Torej prenehajmo omahovati in iz slovenskih besed naredimo čudovite stavke, povedi in tako naprej.

Vezaj pišemo …

• namesto besede in med zloženimi deli besedila: slovensko-hrvaška meja, poljsko-ruski slovar …
• med podrednimi zloženkami: 5-odstotna inflacija, TV-sprejemnik …
• pri sklanjanju kratic: EU-ja, v NUK-u …
• na koncu pisno osamosvojenega dela zloženke: mikro- in mezoklimatske spremembe, dvo- in tristopenjski študij …

Pomišljaj pišemo …

Enodelni nestični:

• kadar želimo poudariti ali ločiti besedo ali misel v stavku: Pozor – hud pes!
• kadar želimo dodati pristavčno pojasnilo že zapisane besede ali besedne zveze: Prinesel mi je kup daril – knjigo, šopek rož in nove čevlje.
• za zapis minusa pri matematiki: 5 – 3 = 2

Dvodelni nestični:

• da ločimo vrinjeni stavek od drugega dela povedi (navadno lahko v tem primeru namesto pomišljaja uporabimo vejici): Leta 1985 – tega se še dobro spominjam – sem si kupil svoj prvi avto.

Enodelni stični:

• v pomenu od … do: odprto 7.00–14.00, str. 45–53, avtocestni odsek Krško–Smednik …

Pomembno je, da kadar uporabimo pomišljaj, ne napišemo tudi predloga, npr. od 2004–2012 (napačno!), ampak zapišemo od 2004 do 2012 ali 2004–2012.

• za zapis minusa pred temperaturo: –2 ºC

Mojstri uporabe jezika tako vedo, kako manipulirati z besedami in kako kaj prikriti.

Vendar pa obstaja prav poseben jezik, ki laganje oziroma »prirejanje resničnosti neke trditve« precej oteži.

To je surinamski jezik trio, ki se uporablja v delu Brazilije in Surinama. Ima posebno glagolsko končnico (frustrativ), ki nakazuje, da neko pričakovanje ni bilo izpolnjeno.
S to končnico lahko govorec izrazi, ali je v svojo trditev resnično prepričan ali ne.

Medtem ko lahko v slovenščini obračamo stavke s posebnimi izrazi (»domnevno, najverjetneje, …«), dolgimi odvisnimi stavki ali uporabo trpnika (»bilo je odkrito«), se v triu nemudoma položijo vse karte na mizo.
Tudi v preprostih stavkih, kot je: »Odpeljal se je v mesto,« mora biti iz glagolske oblike razvidno, ali je govorec na lastne oči videl, da se je moški odpeljal v mesto.
Če govorec ni videl dejanja, mora pojasniti, kako je prišel do informacije.

Govorec mora torej trdno določiti svoje stališče in z uporabo slovnice nakazati, ali je izjava resnična.

Nejasne in obotavljive izjave s tem odpadejo. Govorci tega »resnicoljubnega« jezika so glede omenjenega slovničnega pravila zelo strogi in vsako neuporabo označijo kot poskus laganja.

Zanimivo pri tem jeziku je tudi to, da ima samo še približno 2500 govorcev. Je torej jezik, ki izumira, pri čemer se nehote porodi vprašanje, ali ni to morda povezano tudi z izumiranjem ljubezni do resnice?

Začnimo kar pri slednjem: tokrat nekaj besed o polvikanju.

Kaj je polvikanje?

Tako imenovano polvikanje ali polovično vikanje je pogovorna oblika vikanja, pri kateri je pomožni glagol v množini, opisni deležnik pa v ednini (vir: SSKJ). Navedimo nekaj primerov polvikanja:

Gospa, ali ste že popila svoj sok?
Gospod, kdaj boste prišel na obisk?
Niste odgovorila na moje vprašanje.

Zagotovo ste že kdaj naleteli na podobne oblike. Kako ne, ko pa jih je mogoče slišati prav povsod; ne samo v vsakdanjem pogovornem jeziku, ampak tudi v medijih, v javnih nastopih … Od kod so se prikradle v jezik, ni znano; nekje je mogoče prebrati trditev, da gre za posebnost primorskega narečja, ki je postopoma prešla v splošno rabo. Slišati je tudi mnenje, da polvikanje na nek način pomensko bogati jezik, saj omogoča razlikovanje med spoloma in je posledično manj diskriminatorno do žensk.

Kakor koli že, polvikanje kljub pogosti rabi ni slovnično pravilno in ga Slovenski pravopis ne dovoljuje. Zgornje povedi se pravilno glasijo tako:

Gospa, ali ste že popili svoj sok?
Gospod, kdaj boste prišli na obisk?
Niste odgovorili na moje vprašanje.

Vsi vemo, da je jezik živ, da se nenehno spreminja in da se pravila večkrat prilagajajo govoru. Morda bo zaradi pogoste rabe tudi polvikanje nekoč prešlo v normo, do takrat pa velja, da gre za nepravilno slovnično obliko, zato se ji le izogibajmo.

Znanje tujih kletvic se izplača

Da se znanje tujih jezikov izplača, velja tako za prevajalce kot za športnike. O tem bi veliko znal povedati sloviti romunski teniški igralec Ilie Nastase, ki je vešče uporabljal sočne kletvice v številnih jezikih. Tako se je izognil ostrim denarnim kaznim, ki jih v tenisu prisodijo igralcem, ki uporabljajo neprimeren jezik.

Neznanje tujih jezikov je bilo pogosto usodno za ameriškega teniškega šampiona Johna McEnroeja. Kljub temu da je v karieri pridelal več kot 12 milijonov dolarjev, je po njegovih besedah nezanemarljiv del odštel za kazni. Najslabše jo je odnesel na avstralskem odprtem prvenstvu, kjer si je poleg 65.000 dolarjev kazni prislužil tudi izključitev iz turnirja.

Nogometni prvaki v kletvicah

Med nogometaši, ki blestijo pri uporabi kletvic, ne moremo mimo Wayna Rooneya. Zaradi nogometaševega sočnega besedišča pri pogovorih s sodniki so v skrbeh tudi njegovi soigralci v reprezentanci. Steven Gerrard je pred svetovnim prvenstvom v Južnoafriški republiki izrazil upanje, da bo Wayne uspel brzdati svoj temperament.

Športniki z manjših jezikovnih območij imajo pri tovrstnih izpadih precejšnjo prednost pred npr. Angleži, Nemci ali Italijani. Na preteklem svetovnem prvenstvu so igralci govorili vsaj 17 jezikov, med njimi tudi slovenščino, ki je večina sodnikov ne razume.

Iznajdljivi Kobe Bryant

V ameriških profesionalnih ligah so za preklinjanje predvidene izjemno stroge kazni. Zvezdnik Los Angeles Lakersov Kobe Bryant je to večkrat okusil na svoji koži. Lani so ga zaradi verbalnega napada kaznovali tudi že s 100.000 dolarji kazni. Najbrž se je prav zato naučil nekaj tudi nam dobro poznanih kletvic. Ali je za to zaslužen njegov nekdanji soigralec, Slovenec Saša Vujačić, ni znano. Posnetek njegovega »znanja jezikov« je dostopen tudi na spletnem portalu Youtube.

Prevajalci se s kletvicami srečujemo občasno, predvsem pri prevodih podnapisov ali literarnih del. Morda kdaj za nasvet vprašamo tudi kakšnega športnika.

Ne le da lahko prevaja vaš govor v 26 jezikov. Prevedeno besedilo lahko izgovori z vašim glasom.

Orodje se posameznikovega glasu nauči razmeroma hitro, in sicer v 1 uri. Kmalu zatem že lahko govorite 26 jezikov s svojim glasom.

Pri Microsoftu vidijo številne možnosti za uporabo tovrstne programske opreme v bližnji prihodnosti. Primerna bi bila kot pripomoček na pametnih telefonih, ki bi jih uporabljali popotniki v tujih državah. Aplikacija bi prepoznala vaš glas, prevedla besedilo v tuji jezik in ga izgovorila z vašim glasom. Služila bi lahko tudi kot učni pripomoček. Učenci bi si lahko pomagali pri učenju tujih jezikov in izgovarjavi tujih besed.

Raziskovalci poudarjajo, da govorjeno besedilo vsebuje mnogo več kot zgolj besede in stavke. Intonacija, poudarki in dramatični premori so lahko zelo pomemben del sporočila. Programska oprema, ki posnema govor, zmore mnogo več od navadnega prevajalnika. Ljudi, ki ne govorijo skupnega jezika, lahko poveže in deluje kot njihov posrednik.

Članek in avdioprimere prevedenega govora si lahko ogledate na povezavi:
Technology review: Program, ki vaš glas prevede v drug jezik.

Rezultati so pokazali, da večina spletnih strani v angleščini ni lektoriranih in da so številne strani slabo prevedene. Večini napak bi se lahko izognili že z uporabo preprostega črkovalnika.

Vas zanima, katere besede največkrat napačno zapišemo?

10 največkrat napačno zapisanih besed

10 najtežjih besed

Nekatere besede povzročajo lastnikom spletnih strani precejšnje težave. Beseda accommodation je napačno napisana v kar 24 % primerov. Objavljamo tudi seznam »najzahtevnejših« besed v angleščini (razvrščene po odstotku napačnih zapisov).

Znano je, da uporabniki ne zaupajo spletnim stranem, ki vsebujejo številne slovnične napake. Zato se za prevod spletne strani obrnite na strokovnjake.

V Nigeriji se ženske na ženitne ponudbe odzivajo povsem drugače: zavrnitev ponudbe bi zapečatile s tem, da ostanejo na kraju dogodka, medtem ko bi beg pomenil jasen in glasen »DA!«.

Primerov, v katerih pride zaradi različnega dojemanja reakcij do nesporazumov, ni tako malo.

Po predpisih za medsebojne pravne odnose velja za zahodni svet že iz časov rimskega imperija pravilo, da molk pomeni negativen odgovor.

Če v poštnem nabiralniku najdete reklamno sporočilo, ni treba pisati podjetju, da vas njihovi izdelki ne zanimajo. Ponudbo preprosto prezrete in stvar je opravljena.

Ta pravila so v vzhodnoazijskem svetu nekoliko drugačna.

1. primer
Če bo japonski poslovnež svojemu dolgoletnemu evropskemu partnerju ponudil novo sodelovanje in ostal brez odgovora, bo domneval, da je ponudba sprejeta.

2. primer
Če evropski poslovnež svojemu japonskemu partnerju ponudi sodelovanje, bo njegov molk smatral kot zavrnitev. Medtem ko bo Japonec v okviru svojih navad z zanimanjem čakal na nadaljevanje pogajanj, bo Evropejec predvideval, da posel ni uspel.

Različna vidika velikokrat povzročata težave v odnosih med Evropejci in Azijci na področju trgovanja in poslovanja.

Pomen poznavanja nejezikovne komunikacije zato ni zanemarljiv in lahko prihrani marsikatero nerodno situacijo.

• lačen
• zaspan
• jezen
• pod pritiskom
• otroku je dolgčas

Strokovnjaki, ki so sodelovali pri izdelavi aplikacije, zatrjujejo, da lahko otroški jok glede na frekvenčne vzorce uvrstimo v zgornjih pet skupin ne glede na kulturne in jezikovne razlike med otroki.

Aplikacija je trenutno na voljo samo uporabnikom pametnih telefonov iPhone. Če pripomoček resnično deluje, ga bodo najbrž veseli številni mladi starši.

Pri prevajalski agenciji Leemeta za zdaj prevodov otroškega joka ne ponujamo, bomo pa aplikacijo z veseljem preizkusili.

Video-predstavitev: